UNESCO je 17.decembra 2020 uvrstil borilno veščino taiji na seznam neopredmetene kulturne dediščine človeštva. Uradno je kot rojstni kraj taijia prepoznana vasica Chen Jiagou v provinci Henan na Kitajskem in 17.stoletje kot rojstni datum.
Kako stara pa je v resnici ideja in filozofsko ozadje, pričajo daoistični spisi, ki segajo tudi v čase izpred več kot 3000 tisoč let (Knjiga premen, I-Ching). O vzvišeni mistični simboliki so vseskozi pisali številni mojstri duhovnosti. Eden takšnih mistikov je bil tudi Lǐ Dàochún iz 13.stoletja. Takole je razumel in doživljal zadeve:
Onostranskost Dokončnega (wújí) se razdvoji
in postane Velika Dokončnost (tàijí).
Velika Dokončnost z Enostjo (yī) prične raztezanje in prevevanje.
Ko se Enost (yī) razdeli, postaneta dva: yīn in yáng.
Neskončno bitij, nebo, zemlja in človek se tam rode.
Vse prežemajoča Enost (yī) je popolnoma prazna in zavestna.
Brez začetka in konca je; nikoli se ne spreminja.
Ko pa se uobliči, duh ustvari intelekt,
ki razlikuje dobro od slabega, priložnost in vzrok…
Če ti uspe poiskati Izvor znotraj Enosti (yī),
se ne bo težko vrniti vanj in obnoviti Izvor (yuán).
Yīn in yáng se prelivata znotraj negibnosti…*
Neznane skrivnosti so vedno najbolj privlačne. Pravi avanturisti pa si celo upajo stopiti na pot iskanja. Jasno jim je, da domišljija in intelekt nista dovolj. Še manj pa ceremonije in svečana oblačila. Potrebna je praksa.
Zapisal in prevedel: Marko Bedina