Tradicionalni Chen Taijiquan se kot vsaka prava veščina prenaša z učitelja na učenca. Pristnost se potrjuje v prepoznavni liniji strokovno podkovanih učiteljev, njihovi učenci pa to znanje brez spreminjanja ohranjajo v prvotni obliki. Učitelja Marko in Dragi ohranjava in prenašava znanje Mojstra Fu Nengbina. Njegov učitelj, Mojster Chen Zhenglei, je že 19. generacija nosilcev nasledstva iz družine Chen. Veščina se že več kot 400 let prenaša preko pravih naslednikov.
Naše društvo posveča vso pozornost avtentičnosti stila. Poučujemo le stil chen. Učni program omogoča napredek skozi stopnje znanja:
- Osnovna stopnja je taiji gibanje/taiji telovadba. Uči zakonitosti gibanja, način organizacije telesa in povezanost v celoto. Glava je vzravnana, hrbtenica podaljšana, ramena in komolci sproščeni. Teža se prenaša skozi noge v tla, brez nepotrebnega napenjanja. Gibanje se začne z nogami in prenosom teže. Začetnik se uči stabilnosti, občutka teže in sposobnosti, da ostane stabilen tudi med premikanjem. Posebna pozornost je na sproščanju in odpiranju področja kolkov (kua). Medenica ni toga; njeno gibanje povezuje noge s trupom. Vse gibanje je krožno organizirano v spiralne poti. Nepotrebne mišične napetosti se odpravijo s sproščanjem. Koristi na začetni stopnji so:
- boljše ravnotežje in stabilnost, posebej pri prenosu teže;
- boljša koordinacijo nog, medenice, hrbtenice in rok;
- mobilnost kolkov, hrbtenice in ramen;
- boljši občutek za telesno držo in poravnavo;
- sposobnost razlikovanja med potrebno in nepotrebno mišično napetostjo;
- boljša kontrola počasnega gibanja;
- Prva stara forma (Laojia Yilu) je vadba ‘forme 74’. To je niz 74 figur, ki vsebujejo temeljne zakonitosti in načela taiji gibanja. Učenec se jo uči lahko več let in jo izpopolnjuje preko različnih nivojev izvedbe in znanja. Napredovanje je odvisno od mnogih faktorjev. Prvi cilj je osvojiti gibanje do nivoja, da lahko samostojno izvedeš celotno formo. Sledijo vse bolj prefinjeni aspekti gibanja kot je navijanje svile, upoštevanje načel polno-prazno, odprto-zaprto, vodenje gibanja iz dantiena (središče vsega gibanja), neprekinjenost gibanja in postopno tudi vodenje gibanja z namero (yi, namerna pozornost). Cilj je naučiti telo, da se premika kot ena povezana, stabilna in sproščena celota.
- Naprednejša stopnja je vadba višjih spretnosti. Šele ko se osvojijo temelji, postanejo smiselni bolj zahtevni vidiki gibanja, kot so:
- peng jin (ohranjanje notranje strukture, povezanost celotnega telesa, sproščenost, elastična odbojna sila),
- chan si jin (tehnika spiralnega način prenosa sile skozi telo; celotno telo postane ena spiralna kinetična veriga),
- dantian–mingmen (povezanost sprednjega in zadnjega središče telesa)
- kai–he (telo se širi, sklepi se odpirajo – telo se zbere, struktura se zgosti in sile se približajo središču)
- in kasneje borilne aplikacije ter izbruh sile, fa jin (razumevanje in obvladovanje načel v individualni vadbi, je moč preveriti v borilni aplikaciji).
Naprednejše oblike gibanja se vadijo v zahtevnejših formah in z različnimi orodji kot so meč, sablja, sulica ipd. Zahtevnejše forme so plod razvoja tehnike velikih mojstrov iz preteklosti in zahtevajo veliko vadbe.
Pri Chen taijiquanu se pogosto uporabljata izraza li in jin. Li je običajna mišična sila, jin pa organizirana sila, ki nastane iz pravilno povezane telesne strukture in koordinacije. Jin ni nekakšna skrivnostna nadnaravna energija. V praktičnem smislu gre za kakovostno drugačen način ustvarjanja in prenosa sile. Chen taijiquan postopoma uči človeka uporabljati celotno kinetično verigo namesto izolirane mišične sile, pri čemer imajo rotacija, prenos teže, elastičnost tkiv in časovna koordinacija zelo pomembno vlogo.
Najzanimivejši del pa je, da se isti princip najprej uči zelo počasi in mehko, pozneje pa se lahko iz popolnoma iste telesne organizacije razvije zelo hitro in eksplozivno gibanje. To je ena bistvenih razlik med zunanjim videzom začetnega Chen taijiquana in njegovim borilnim potencialom.