Počasno, sproščeno in skrbno osredotočeno gibanje se v taijiquanu izraža skozi različne forme ali sklope figur. Skoznje se učimo osnovnih načel taijiquana ter razvijamo psihofizične sposobnosti.
Potreba po učitelju
Mojstri so skozi zgodovino forme zasnovali nadvse mojstrsko; hkrati služijo v namene zdravja, koncentracije in borilne veščine. Figure so zato oblikovane zelo natančno in jih nikakor ne moremo spreminjati ali prilagajati svojim sposobnostim. Zaradi tega je najlažje, če sledimo določenim mojstrom, ki so veščino že dobro osvojili. Če se česa ne moremo naučiti brez pomoči učiteja, je to prav taiji! V taijiju je vse podrejeno notranji sproščeni, po eni strani mehki, a po drugi, zelo močni notranji sili. Kdor te sile ne obvlada, je ni sposoben učiti; taiji se v tem primeru izvaja le površinsko, zunanje in kot takšno prinaša le malo koristi.
Forma je kot glasbena kompozicija
V tajiquanu se je skozi zgodovino izoblikovala osnovna forma, ki jo v večih ali manjših odstopanjih zasledimo povsod po svetu. Zaradi teh odstopanj je prišlo do različnih slogov kot so chen, yang, sun in wu. Ohranila so se imena in osnovni elementi. V chen slogu se imenuje Laojia yilu, kar pomeni prva stara forma. Iz osnovne forme so se razvile še druge, ki se morda razlikujejo po hitrosti ali dolžini ali pa dajejo večji poudarek določenim lastnostim, kot so izbruhi sile, forma z mečem, sabljo, sulico itd.
Izvajanje forme je osrednji del učne ure
Laojia yilu se izvaja približno 15 do 20 minut. 20 minut osredotočenega spiralnega gibanja po načelih yin-yanga, v katerem izvedemo 75 dokaj zahtevnih figur, ni malo. Nasprotno – je zelo veliko. Na naši vadbi se večkrat pohecamo, da bi se v tem času že pripeljali iz Tržiča v Ljubljano. Če pa bi naredili formo 2x, bi prišli do Trsta.
Chen Changxing (1771–1853) utemeljitelj forme Laojia yilu
Pomislimo malo; koliko zbrane sile, prenosa sile, sproščenosti, odstopanj, prenosov teže in še toliko drugega se zgodi pri izvajanju ene same forme. Veliko se dogaja v telesu, veliko se dogaja v glavi. Ne smemo popustiti niti fizično niti miselno. Forma izgleda kot glasbena kompozicija in mi jo izvajamo. Mi sami postanemo ta kompozicija in v tem je lepota izvajanja forme.
Forma je kot zdravilna tehnika
Ilustracija iz taiji priričnika iz 19. stol.
Ko so mojstri snovali formo, so upoštevali osnove zdravljenja po tradicionalni kitajski medicini. Tako se zgodi, da nas izvajanje 75-tih figur poživi in podobno kot akupunktura stimulira vse pomembne meridiane, po katerih se pretaka življenjska energija. Posamezne elemente prav zaradi tega izvajamo zelo natančno, saj je vsak element predpisan za določene zdravilne namene in akupunkturne točke. Tako kot pri akupunkturi potrebujemo izurjenega akupunkturista, pri taijiju potrebujemo izurjenega učitelja, ki nas usmerja, popravlja in vodi do potrebnega samostojnega izvajanja forme.
Forma je sklop obrambnih in napadalnih tehnik
75 figur predstavljajo tudi tehnike, s katerimi se lahko branimo pred napadalci in jih uspešno premagamo. Ko se učimo mehkobnosti svoje notranje sile, hkrati prepoznavamo grobo silo nasprotnika. Grobi sili se ne zoperstavljamo, temveč smo jo z minimalno silo sposobni nevtralizirati. Toliko položajev in situacij nam predoči ena sama forma. Ko formo ponavljamo iz dneva v dan, si to naše telo zapomni in postane sposobno primerno odreagirati tudi v drugih okoliščinah, v katerih forme ne izvajamo. Pa tudi če se ne spopadamo z napadalci – hodili bomo bolj pokončno, samozavestno, naša drža bo lepša in bolj sproščena. Taiji bomo vnesli v svoja vsakodnevna opravila.
Zaključek
Opisali smo poglavitne lastnosti forme v taijiquanu. Morda jih je še več. Taiji je dejansko filozofsko načelo, ki je brezmejno. Vse se deli na pozitivni in negativni pol, med njima poteka izmenjavanje, harmonija, do stopnje, ko se dvojnost ponovno združi v enost. Ta vzvišeni princip smo vgradili v gibanje našega telesa in tako dobili taijiquan.
Dragi Bedina