Taiji je danes poznan kot veščina gibanja, manj pa se uporablja kot borilna veščina.
Taijiquan je kitajska veščina bojevanja, ki postaja vse bolj razširjena oblika vsesplošne telesne vadbe. Uporablja telesno notranjo energijo či (qi) in zato ji pravijo tudi notranja borilna veščina.
Sledi enostavnemu načelu ‘silovitost premagaj z mehkobo’. Razvija notranjo silovitost, ki postane kot ‘jeklo odeto v svilo’. Nasprotne temu so zunanje borilne veščine, ki uporabljajo in razvijajo mišično moč.
Veščina razvija spretnost, ubranost in naravno lepoto. Skozi počasnost razvija hitrost, z mehkobo trdnost, z vztrajnostjo moč in silovitost.
Taiji je borilna veščina ali wushu, včasih imenovana tudi kungfu. V njenem osrčju so načela, ki jih najdemo pri vseh originalnih veščinah bojevanja.
Oblikuje sposobnost samoobrambe in tekmovanja ter razvija telesno moč, zdravje in vitalnost, predvsem pa tudi razvedrilo, kot tudi mentalno psihični in duhovni razvoj osebnosti. .
Komu je vadba namenjena?
Fizično bolj sposobnim osebam; odraslim + otrokom od 10. leta dalje (oba spola). Učimo in urimo se v udarcih, poskokih, v obrambnih tehnikah,… Vadimo tudi z različnimi orodji kot so palica, meč, sulica in sablja.
Kungfu taiji se poučuje po metodah velikega mojstra Chen Zhengleia (eden od 10. največjih mojstrov borilnih veščin na Kitajskem) in mojstra Fu Nengbina.