Tui shou – zmaga ali poraz

Kako si kaj danes?

Tui shou je metoda učenja in ne metoda bojevanja. V mislih se ne smemo ubadati z zmago ali porazom.

 

Kadar se pomerimo na tekmovanju, so naši gibi drugačni. Takrat ne stojimo negibno ali čakamo nasprotnika, da bo napadel.
Če se ne držimo pravil in poskušamo izvesti udarec, se temu v borilni veščini reče ‘kršitev tradicije’. V pogovoru temu pravimo ‘pomanjkanje vljudnosti’, torej nespodobnost.

 

Notranja borilna veščina, kar taiji tudi je, pomeni obvladovanje svoje notranjosti. Tui shou je nedvomno preizkus in učenje obvladovanja svojega nagona po zmagovanju, nadvladovanju in superiornosti; nekaj kar vsakdo nosi v svojih genih. ‘Prepirljive’ roke niso le odraz nesproščenih rok in ramen, ampak kažejo na človekovo notranjo naravnanost. Večina ni sposobna nadzirati te nuje ‘ega’. Zaradi strahu pred izpostavitvijo takšnega dejstva se zato nekateri izogibajo dotiku, da ne bi slučajno kdo ‘odkril’ ranljivih čustev, krhke notranjosti, oslabele samozavesti.

 

Življenje je igra. Uživajva skupaj.

Taiji je preveč odkrit in naraven za marsikoga. Srečanja s samim seboj se večina izogiba do konca življenja. ‘Ne prenesem poraza‘ je prva grenka pilula, druga pa ‘Pusti me na miru‘.

 

V tui shou torej še zdaleč ne gre za zmago ali poraz, ampak za prvovrstno priložnost odkrivanja in izboljševanja svoje človeške narave, učenje sprejemanja drugih (partnerja), ne glede na njihovo ‘odličnost’ ali ‘nesposobnost’. V sebi odkrijemo pravega bojevnika, ki se ne boji samega sebe in spoštuje druge.

 

Tui shou ni tekmovalna arena. Je praktična dopolnitev prostoročne vadbe, forme. Forma postavlja načela gibanja, notranjega in zunanjega. Posameznika izvežba v celovito enoto, povezano podolgem in počez. Tui shou pa poveže posameznika z vesoljem okrog njega. Mar nas ne uči filozofija taijija , da je v izvoru vse povezano. Tai ji namreč pomeni ‘Največja skrajnost’. Le ta se rodi iz wu ji stanja prvotne energije, začetek, velika praznina. Takšna je tudi Prva stara forma, laojia yilu. Začne se iz popolnega miru in na koncu se tja tudi vse povrne (prva in zadnja figura forme).

 

To so le metafizična razmišljanja …

Avtor: Marko Bedina