avtor: Wang Haijun, zapis: David Gaffney, prevod: Marko Bedina*
Od mojstra Wanga je društvo Chen Taijiquan Slovenija prejelo odobritev za prevod in objavo sledečega članka. Mojstra veseli ozaveščanje in širjenje znanja o taijiju. Vabimo vas na prijetno prebiranje in razmišljanje…
Če se želimo naučiti taijiquan, se moramo učenja lotiti sitematsko. Chen taijiquan je že po tradiciji razdeljen na šest stopenj učenja in vsaka stopnja je podlaga za naslednjo. Te so: učenje, utrjevanje, popravljanje, piljenje, preverjanje in razčlenjevanje. Vse so obvezne in nobene ne moremo izpustiti.
- Učenje forme – xue jiazi. V vasi Chenjiagou je ustaljena praksa, da se učenec najprej nauči formo Laojia Yilu, s pomočjo katere se pozneje razvijejo višji nivoji znanja. Učenec mora najprej osvojiti zaporedje gibov in osnove kot so kje je teža, v kateri smeri se gibljemo ipd. Tej stopnji pravijo tudi ‘začrtovanje poti’.
- Utrjevanje forme – lien jiazi. Ko se učenec nauči gibe, jih mora marljivo vaditi, da mu postanejo domači. Upoštevati mora določena načela gibanja.
- Popravljanje forme – nie jiazi. Po osvojenem zaporedju in osnovnih zahtevah mora učitelj učenca popraviti v podrobnostih. Učenec sedaj dela še dosti napak, kot so dvignjeni komolci ali zategnjena ramena in učitelj bo previdno popravil položaje, da bodo v skladu s strogimi zahtevami chen taijiquana. Učitelj kleše in oblikuje učenčeve drže in gibanje, dokler ne popravi odstopanj. Učenec mora ostati potrpežljiv: »Spusti komolce, sprosti ramena, potisni roko do konca, itd.«
- Piljenje forme – shun jiazi je stopnja, ko mora gibanje postati tekoče in naravno. Čeprav se je forma na prejšnji stopnji že popravila, je telo še vedno togo, gibi so kot nenaoljen stroj. Sedaj morajo gibi postati gladki, usklajeni in telo povezano, ne glede na hitrost izvajanja forme. Kadar pohitimo, se gibi ne smejo razpršiti, ne smemo dvigovati ramen, da bi se dvignil še qi. Podobno mora tudi dihanje ohraniti enak vzorec ne glede na to ali delamo hitro ali počasi: na primer, vdih pri gibih, s katerimi zapiramo in izdih pri tistih, s katerimi odpiramo; vdih, kadar se obračamo levo in izdih na desno.
- Preverjanje forme – pan jiazi. Ko forma že postane pravilna, kar se tiče gibanja, se moramo poglobiti in vaditi gongfu. Vsak položaj je treba natančno in pazljivo proučiti. Z nižjo držo se prične krepiti moč v spodnjem delu telesa (xiapan) in povečuje se stabilnost. Preverjamo razne podrobnosti: ali smo stabilni v vseh smereh, v visokem ali nizkem položaju, ali čutimo moč v spodnjem delu telesa in lahkotnost v zgornjem delu, ali se celotno telo giblje uglašeno ipd.
- Razčlenjevanje forme – cai jiazi. Razčlenitev vsakega delčka forme predstavlja vadbo do nivoja, ko vsak položaj postane najugodnejši. Ker je taijiquan borilna veščina, mora učenec začeti spoznavati uporabo vsakega giba. Vadi se vsak del posebej, tako da se preizkusijo različne metode in uporabe gibov v borilne namene. Mnogi učitelji napačno začnejo učiti aplikacije že takoj na začetku, še preden je učenec pripravljen. Takšna vadba obrodi malo uspeha.. Četudi bo učenec morda znal zakleniti zglob, ga ne bo mogel učinkovito uporabiti, saj njegovo telo še ni uglašeno in usklajeno in učenec enostavno še ni pripravljen na borbo. Gibanje mora potekati gladko. Qi mora teči neovirano. Učenec tudi formo vadi tako, da si pri vsakem gibu zamisli, da je pred njim nasprotnik.
Ko obvladamo vse te stopnje, dosežemo točko, ko lahko gibe uporabimo zoper pravega nasprotnika. V resnem spopadu se ne ustavimo, da bi razmislili, kako se odzvati. Naravno bomo odreagiral na najbolj pravilen in učinkovit način. Temu nivoju znanja pravimo yong jiaziali uporaba forme.
Jasno moramo vedeti, kako bomo vadili, da bomo dosegli dobre rezultate. Pogosto imajo učenci napačne predstave, kako vaditi in v umu niso prepričani v metodo. Ko vadimo moramo slediti tem šestim stopnjam – potrpežljivo, brez hitenja. Najprej moramo opustiti grobo silo. Na začetku bo učenec velikokrat slišal fangsong, kar pomeni, da opustimo togost, da se sprostimo. Mnogi mislijo, da so sproščeni, pa so v smislu taijiquana precej zategnjeni. Zaradi tega so gibi še zelo togi in jih ne usmerja pas. Ko se uspemo znebiti grobe sile, se razvije močna vkoreninjenost, dihanje se uskladi z gibanjem, poboljša se pretok qija in krvi.
Največkrat je problem v tem, da se ljudje prehitro želijo naučiti aplikacije, medtem ko njihovi položaji in gibanje še zdaleč niso pravilno. Telo mora najprej skozi vse faze razvoja in se obvezno podrediti načelom taijiquana. Doseči moramo nivo, ko bomo vse občutili kot izredno naravno in udobno, kot da je del nas. Ko bo to očutenje povsod, bodo možgani prejeli sporočilo, da je vse pravilno, udobno in uravnoteženo. Najprej moramo doseči takšen občutek.
Za takšen dosežek pa moramo biti pripravljeni opustiti stare navade in se naučiti uporabljati telo na nov način. Dokler ne bomo opustili grobe sile, ne moremo pričakovati, da bo v nas vstopila nova sila. Tisti, ki niso voljni opusti grobe sile ali pa je preprosto ne morejo, ne bodo nikoli spoznali edinstvenega sproščanja sile (fajin), ki nastopa v taijiquanu.. Brez opustitve grobe sile ne bomo dosegli stopnje, na kateri vsako gibanje sledi načelu ‘navijanja svile’, ko se vsak del telesa obrača, tako kot ga usmerjata pas in dantien. Najprej dantien, nato pa ostalo telo. Zelo je pomembno, da v gibanje vpeljemo takšen nov način vrtinčenja.
V taijiquanu je rečeno, da se skozi počasno gibanje naučimo tudi hitrega. Čeprav se to zdi nasprotujoče, nam počasna vadba daje čas, da premišljamo o pravilih. V taijiquanu ima vsak delček svoje pravilo. Ko se jih telo nauči,nam ni treba več razmišljati o njih. Potem je vseeno ali se gibljemo počasi ali hitro, pravila ostajajo enaka pri vseh hitrostih. Na začetku moramo paziti, da pri obračanje telesa obračamo kolena, posledično pa še gležnje, kar zavrtinči celo nogo. Sčasoma se telo nagonsko navadi in nam ni treba razmišljati. Takšno razčlenjeno gibanje zahteva vadbo. Po dolgotrajni vadbi se doseže takšna stopnja. Tedaj se lahko začnemo učiti aplikacije.
Vir članka: The Six Stages of Learning in Chen Taijiquan Practice