Meč

swordKadar vadimo z mečem, bodimo natančni in zbrani ter skrbno razmišljajmo o tem, kar delamo. Meč ima svoje tehnike tako kot citre svoje pesmi. Z energijo smo osredotočeni v točki eleksirja, z duhom pa v konici meča. Ko se obračamo, dvigujemo in sklanjamo, se gibljemo v hitrem ali počasnem ritmu z vmesnimi prehodi in neskončnimi spremembami. Če razmišljamo, kako so z mečem vadili predniki, vedimo, da ima vsaka figura svojo zgodovino in vsaka tehnika svoje posebne lastnosti. Z mečem zamahnemo tako, da ga vedno lahko potegnemo nazaj in znova zamahnemo.  V vsakem položaju se moramo osredotočiti v duhu in stabilizirati svojo energijo. Roke in noge morajo sodelovati. Z namero gibanje pričnemo, meč ji sledi. Um mora biti spreten, roka pa gibčna. Pogled mora biti hiter, meč mora biti hiter in koraki morajo biti hitri. Najprej pride duh, nato namera in nato sila. Meč in korak prideta istočasno brez najmanjšega zamika. iz taiji klasikov, Yin Qianhe: The art of the startling-rainbow sword, 1960 (transl. Paul Brennan, 2014)